Smart Talks

Kaj če bi vam povedali, da vas vsak dan nekdo hipnotizira – vključno z vami samimi? Dr. Aleksander Šinigoj, eden najbolj prepoznavnih slovenskih predavateljev na področju NLP-ja, hipnoze in osebnostne rasti, v tej epizodi Smart Talks razkrije, kako je pot do njegovega poslanstva stekla šele po hospitalizaciji leta 2003 – ko ga je telo dobesedno prisililo, da spremeni način razmišljanja.
Smiljan in Aleksander se poglobita v vprašanja, ki jih redko slišimo tako iskreno: zakaj ljudje spremenijo navade šele na čustveni, ne logični ravni; zakaj je bil nekoč vesel, ko sta na njegovo brezplačno delavnico prišli le dve osebi. Pogovor razgrne tudi mit o hipnozi – kaj dejansko je, kako deluje placebo efekt, zakaj je samohipnoza lahko past ali orodje, in kako povezava z lastnim "laboratorijem uma" vpliva na zdravje in odločitve.
Dotakneta se tudi teme staršev in otrok, ki nezavedno prevzemajo vzorce, ter vloge vodje v podjetju – "če vodja ne raste, podjetje ne naraste." Če ste kdaj razmišljali, zakaj ne naredite spremembe, ki jo že dolgo odlašate, je ta epizoda za vas.
01:08 - Uvod: pozdrav in tema epizode
02:00 - Kdo je dr. Aleksander Šinigoj
05:21 - Bolečina, ki mu je spremenila življenje (bolnišnica, 2003)
10:03 - Pot od prostovoljca do NLP trenerja
19:28 - Zakaj se ljudje resnično spremenijo
23:19 - Ko je na delavnico o kajenju prišlo le pet ljudi
33:55 - Sram in prva brezplačna delavnica
52:49 - Starši, otroci in nezavedni vzorci
58:29 - Kaj hipnoza res je – 24/7
1:07:04 - Samohipnoza in zakon privlačnosti
1:11:11 - Laboratorij uma in duhovna izkušnja
1:22:42 - Zdravniki, placebo raziskave in moč besed
1:34:42 - Mastermind akademija
1:53:10 - Klic, ki ga ne smeš prezreti

David Rihtarič je ultramaratonski kolesar, državni prvak v ciklokrosu in evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju, ki na leto prekolesari tudi do 30.000 km. V tej epizodi pove, kako zdrži sedem dni na kolesu brez spanja, koliko kalorij porabi na dan, kaj se dogaja v glavi, ko telo reče dovolj, in zakaj je spremljevalna ekipa polovica njegovega uspeha.
Pogovarjamo se o njegovi poti od atletike do kolesa, o dirkah okoli Avstrije, Poljske in Danske, o strošku takšnega športa, o trenutkih, ko je poklical ženo tik pred odstopom, in o tem, kaj ga je ekstremno kolesarjenje naučilo o življenju.
00:00 - Uvod – kdo je David Rihtarič
00:58 - Vojska, kolesarska reprezentanca in kilometrina (20.000–30.000 km/leto)
02:57 - Od atletike do kolesa – kako se je vse začelo (spoznanje z Juretom Robičem)
05:41 - Prve zmage – Avstrija (2200 km) in najdaljša dirka Round Poland (3600 km/7 dni)
06:59 - Spanje na kolesu – power napi, dres, rutina
09:35 - Mentalni vs. fizični napor, višinski metri in poraba kalorij (10.000/dan)
14:12 - Spremljevalna ekipa – kako deluje, taktika, GPS spremljanje ("50 % je njihov uspeh")
19:03 - Smrtne žrtve na dirkah in dirke brez suporta (5000 km sam)
28:11 - Zakaj sploh to počne + letni/mesečni/tedenski plan (tudi za biznis)
36:15 - Kdo je boljši – Pogačar ali David? + 505 medalj
47:00 - Klic ženi tik pred odstopom + smešne situacije v kombiju
53:15 - Koliko stane ultramaratonska dirka in sanje o RAAM Ameriki (40.000 €)
57:39 - Kaj ga je kolesarjenje naučilo o življenju
1:10:26 - Najhujše poškodbe, legende Robič in Strasser
1:15:01 - "Od določene točke naprej je vse samo v glavi" + zaključna misel

Kaj se zgodi, ko človek, ki je v Lidl Slovenija zgradil od 30 na 2000 zaposlenih, sede pred kamero in pove vse brez olepševanja? 
V najnovejši epizodi Smart Talks Smiljan Mori in Helena Kodrič Mori gostita Gregorja Kosija — strokovnjaka za vodenje in nekdanjega generalnega direktorja Lidla Slovenija. Pot ga je vodila iz državne uprave (kjer je bil 5 let v obveščevalni službi) v trgovino, kjer je prvi dan s pomočjo zobne ščetke čistil stranišče, in vse do vrha največjega trgovca. Danes podjetjem pomaga dvigniti učinkovitost in zavzetost ekip. 
Pogovor gre globoko: zakaj je gospodarstvo »igrišče«, državna uprava pa »pokopališče«; kako en sam stavek na izdelku spremeni celo življenjsko pot; formula, po kateri nikoli več nisi razočaran (pričakovanja + sposobnosti − ovire); zakaj vodja ni najboljši strokovnjak, ampak strokovnjak za odnose; in zakaj si v ekipi ne želiš ljudi, ki ti kimajo, ampak »konstruktivnih upornikov«. 
Odkrito spregovori tudi o tem, zakaj je po 17 letih odšel iz korporativnega sveta, o herniji diska kot svojem največjem učitelju, o slovenskem »skoraj bi mi uspelo« in o tem, kaj bi kot zadnje sporočilo povedal svojemu sinu. 
Iskren, oster in poln uporabnih vpogledov za vsakega vodjo, podjetnika in starša. 

Kaj bi rekel svoji družini, če bi imel samo še pet minut? To niso vprašanja za starost. To so vprašanja za danes. V tej epizodi Smart Talks smo z Mirjano in Nado iz Slovenskega društva Hospic Maribor spregovorili o temah, ki se jim radi izognemo — a ki nas pravzaprav najbolj določajo. Smrt. Obžalovanje. Odpuščanje. In kako živeti, da bo tega čim manj. Mirjana in Nada vsak dan sedita ob ljudeh v zadnjih trenutkih življenja. In vedno znova slišita isto: preveč so delali, premalo so bili z njimi, ki jih imajo radi.
V epizodi smo se dotaknili: – Kaj je Hospic in kako poiščeš pomoč (hospic.si) – Najpogostejša obžalovanja ljudi na smrtni postelji – Zakaj so odnosi edino, kar zares ostane – Faze žalovanja po Elisabeth Kübler-Ross – Poroka v bolnici, gospod ki je čakal na datum žene, generalka življenja – Evtanazija — kje stoji Hospic in zakaj – Kako se poslaviti — in zakaj je to darilo, ne morbidnost

Tanja Žagar, ime, ki ga Slovenija pozna z odrov in radijskih valov. Toda v tej epizodi smo spoznali žensko za mikrofonom: mamo, partnerico, učiteljico in žensko, ki je bolezni pogledala v oči z enako energijo, s katero stopa na oder. Novembra 2023 je izvedela, da ima raka na dojki. Namesto da bi se umaknila, si je rekla: "Gremo, to bom oddelala. Sploh ni druge." Kemoterapije, izguba las, nastopi sredi zdravljenja – Tanja nam je razkrila, kako se ohrani optimizem, ko je preizkušen do obisti.

Polona Požgan – igralka, voditeljica, predavateljica in avtorica knjige (R)evolucija ženske – je gostja, ki stvari ne zavija v vato. In točno tak je bil ta pogovor: neposreden, iskren in na čase boleče resničen. V tej epizodi spregovorimo o tem, zakaj toliko žensk (in moških) živi za pričakovanja drugih, kaj se zgodi, ko se odločiš, da greš – čeprav si imela vrečke pakirane že deset let. Polona razloži, zakaj je »pridna punčka« v slovenščini pravzaprav problematična beseda, in kaj stoji za tem, ko ženska »izgine« iz lastnega življenja.
Pogovorimo se o komunikaciji v podjetjih, o vodjah, ki nimajo časa za ljudi, o izgorelosti, ki ni problem posameznika ampak organizacije – in o tem, zakaj AI mogoče res pokaže več sočutja kot zdravnik. Polona pove, kako je pri 18 letih prvič sedla za mikrofon brez scenarija, kako je izgubila radijsko službo »pri stranskih vratih« in zakaj ji je bil prav to najboljši zagon naprej. Spregovori tudi o Cankarjevem domu, 700 ženskah v dvorani in o tem, da se je morala prizemljiti šele dva dni pred dogodkom.
Epizoda, ki ni samo za ženske. Je za vsakogar, ki se kdaj vpraša: kdo sem jaz, ko nisem ne mama, ne vodja, ne zaposleni?

Pogovor se začne pri diagnozi, vendar se tam ne ustavi.
Mojca iskreno govori o življenju ob človeku, za katerega veš, da ga boš nekoč izgubila, ne veš pa kdaj. O obdobjih upanja, strahu, negotovosti in vsakdanjih trenutkih, ki jih večina ljudi jemlje za samoumevne. O tem, kako je bolezen postala del njihovega življenja, nikoli pa ni postala njegovo središče.
Mark deli svojo izkušnjo odraščanja ob očetu, ki ga je občudoval in mu sledil, hkrati pa se je moral veliko prezgodaj soočiti z dejstvom, da ga nekoč ne bo več. Govori o spominih, ki so danes dobili nov pomen, in o življenjskih lekcijah, ki jih od očeta nosi s seboj še danes.
Uroš Buh pa razkriva ozadje nastajanja knjige Toni bi poznal odgovor. Skozi številne pogovore z družino, prijatelji in sodelavci je postopoma odkrival človeka, ki je za seboj pustil veliko več kot kariero ali dosežke. Pustil je vpliv. Na ljudi, ki so ga poznali. Na ljudi, ki so z njim delali. In na ljudi, ki ga danes poznajo samo še skozi njegove zgodbe.
V ospredju tega pogovora ni bolezen. V ospredju je vprašanje, kako človek živi, ko se zaveda, da čas ni samoumeven. Kako postavi prioritete. Kako gradi odnose. Kako ohrani smisel za humor. In kako kljub najtežjim okoliščinam ostane človek, ki ga ljudje še dolgo po njegovi smrti omenjajo z nasmehom.
To je epizoda o življenju, ki ni bilo dolgo po običajnih merilih, je pa bilo izjemno polno.

Samo odkrito govori o svoji poti iz skromnega okolja, o začetkih podjetništva v devetdesetih letih in o tem, kako ga je prav podjetništvo pripeljalo v svet financ, investiranja in upravljanja kapitala. Njegova zgodba ni zgodba človeka, ki bi v finance prišel iz teorije, ampak iz prakse, skozi podjetja, startupe, investicije in sodelovanje z ljudmi, ki so skozi leta ustvarili veliko premoženje.
Velik del pogovora se vrti okoli vprašanja, ki si ga skoraj nihče ne postavi pravočasno: kaj se zgodi z denarjem, ko ga enkrat imaš več, kot ga dejansko potrebuješ za življenje?
Dotakneta se family office koncepta, ki ga pri nas še vedno razume zelo malo ljudi, v tujini pa ga najbogatejše družine uporabljajo že desetletja. Samo razloži, zakaj premožni ljudje svojega kapitala ne upravljajo kot fizične osebe, zakaj ga ločujejo od poslovnega tveganja in zakaj največji fokus pri velikem premoženju ni več “kako zaslužiti še več”, ampak kako ga dolgoročno zaščititi.
Pogovor odpira tudi zelo praktična vprašanja. Zakaj imajo številni podjetniki skoraj vse premoženje vezano na svoje podjetje. Zakaj veliko ljudi nima urejene osnovne zaščite, čeprav ustvarjajo velike prihodke. In kako hitro se lahko desetletja dela začnejo podirati zaradi bolezni, napačnih odločitev ali družinskih konfliktov.
Posebej zanimiv del epizode je vpogled v svet investicij, do katerih večina ljudi sploh nima dostopa. Samo razloži razliko med klasičnimi naložbami, ki jih pozna večina ljudi, in svetom zasebnega kapitala, family office struktur ter institucionalnih investicij, kjer se danes obrača največ denarja.
To ni pogovor o hitrem bogatenju.
Je pogovor o tem, kako razmišljajo ljudje, ki vedo, da denar brez strukture, znanja in discipline zelo hitro postane problem namesto svobode.

O podjetništvu se pogosto govori kot o svobodi, rasti in uspehu, veliko redkeje pa kot o odgovornosti, pritisku in obdobjih, ko stvari niso več pod nadzorom.
Vsako podjetje ima svojo zgodbo navzven.In potem ima še drugo, ki se dogaja znotraj človeka, ki ga vodi.
V tej epizodi Smart Talks Smiljan gosti Marka Verdeva, direktorja in solastnika podjetja Mikro+Polo, enega najbolj prepoznavnih slovenskih podjetij na področju laboratorijske opreme, ki danes deluje tudi na tujih trgih.
 
 
Marko svojo pot predstavi brez olepševanja. Od začetkov, ko je delal v skladišču, do vodenja podjetja, ki danes zaposluje več kot 150 ljudi. Govori o tem, kako se podjetje gradi skozi leta, kako se sprejemajo odločitve, ki niso vedno enostavne, in kako hitro se lahko odgovornost začne nalagati.
Velik del pogovora se dotakne trenutka, ki ga večina podjetnikov pozna, a o njem redko govori na glas. Ko tempo postane previsok, ko pričakovanja rastejo in ko pride do točke, kjer telo in um enostavno ne sledita več.
Marko odkrito govori o izgorelosti, o občutku, da si kljub uspehu izpraznjen, in o tem, kako težko je priznati, da potrebuješ spremembo. Ne iz vidika teorije, ampak iz lastne izkušnje.
Pogovor se ne ustavi pri problemu, ampak gre naprej. Dotakneta se tudi tega, kako ponovno postaviš meje, kako spremeniš način dela in kako začneš voditi podjetje drugače – ne samo z vidika rezultatov, ampak tudi z vidika ljudi in sebe.
To ni pogovor o tem, kako uspeti.Je pogovor o tem, kako ne izgubiti sebe na tej poti.

Živimo dlje kot kadarkoli prej.
Ampak vprašanje ni več, koliko let bomo živeli.Vprašanje je, v kakšnem stanju bomo ta leta živeli.
Večina ljudi danes zadnja desetletja preživi z manj energije, kroničnimi težavami in občutkom, da je to pač normalno. Da po 40., 50. letu telo začne “razpadati”.
Pa je to res?
V tej epizodi Smart Talks Smiljan gosti Tino Prodnik, strokovnjakinjo za zdravo dolgoživost, ki brez olepševanja razloži, zakaj danes izgubljamo energijo, zakaj hormoni razpadajo in kaj lahko naredimo, da to obrnemo.
 
O čem govorimo v epizodi
Zakaj moški živijo manj kot ženske in kaj ima pri tem največjo vlogo
Kaj pomeni “zdrava dolgoživost” in zakaj je to pomembnejše od same starosti
Zakaj danes hormoni odpovedujejo vedno prej
Kako stres, hrana in okolje vplivajo na naše telo
Zakaj testosteron pada že pri mladih moških
Kaj se zgodi, ko izgubimo energijo, motivacijo in smisel
Zakaj večina ljudi napačno razume zdravje in išče samo rešitve za simptome
Kako pomembni so mišična masa, prehrana in spanje za dolgoročno zdravje
Zakaj je izgorelost danes skoraj “normalno stanje”
Kakšna je razlika med moško in žensko energijo in zakaj je to ključno za odnose